IL-1β

Opis preiskave

Genska družina IL-1 je sestavljena iz enajstih članov, a razen IL-1β, IL-1α, in IL-18 so ostali slabo raziskani. IL-1β je eden izmed prvih odkritih citokinov in do sedaj tudi najbolje raziskan član družine IL-1. V največji meri ga izločajo monociti in makrofagi, manj pa celice NK, limfociti B in endotelijske celice. Ima zelo pomembno vlogo pri akutni fazi vnetja, biološki učinki so povišana telesna temperatura in širitev žil. Izražanje gena in sinteza poteče šele ob aktivaciji makrofagov. Nastane neaktiven prekurzor pro-IL-1β. Pro-oblika se nahaja v citoplazmi, dokler signal 2 ne sproži aktivacije inflamasoma. Zrela oblika nastane, ko proteolitično aktivna kaspaza 1 odcepi pro-domeno in nastane biološko aktiven IL-1β. IL-1β učinkuje tako, da se veže na receptor IL-1 tipa 1 (IL-1RI), ki ga na svoji površini izražajo skoraj vse celice. Rezultat je aktivacija transkripcijskega faktorja NF-κB in MAPK. Obstaja tudi receptor IL-1 tipa II, ki ga imenujemo receptor vaba (ang. decoy receptor), ki nima domene TIR in ne sproži signalne poti. Deluje antagonistično in prepreči delovanje IL-1 na celicah, ki ga izražajo na svoji površini. Na receptor IL-1 tipa I se lahko veže tudi antagonist IL-R (IL-1Ra), ki ne sproži signalne poti, le prepreči vezavo IL-1α ali IL-1β. Poznamo tudi rekombinantni protein IL-1Ra (Kineret, Anakirna®), ki se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa. V terapevtske namene pa se uporabljajo tudi monoklonska protitelesa proti IL-1β (Canakinumab, Ilaris®).