Podnebne spremembe, globalizacija in širjenje invazivnih vrst komarjev spreminjajo pojavnost nalezljivih bolezni tudi v Evropi. Bolezni, kot so denga, čikungunja in mrzlica Zahodnega Nila, niso več omejene na tropska območja, temveč jih vse pogosteje beležimo tudi v evropskih državah.
Virus Zahodnega Nila je v Sloveniji prisoten že več kot desetletje. Prve retrospektivne primere smo ugotovili leta 2013, prve akutne primere nevrološke bolezni pa smo ugotovili leta 2018, nato leta 2024 in letos. Avtohtonih primerov denge ali čikungunje v Sloveniji sicer še nismo ugotovili, kljub temu, da se število vnesenih primerov s popotniki, ki se vračajo iz endemičnih območij, najpogosteje iz držav jugovzhodne Azije, povečuje. Hkrati pa v naši neposredni bližini, predvsem v Italiji in Franciji, vsako leto poročajo o izbruhih in tudi avtohtonih primerih teh bolezni.
Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju, spremljanju in raziskovanju teh okužb ima Laboratorij za diagnostiko zoonoz (WHO) Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), ki deluje tudi kot referenčni laboratorij za arboviruse. Na IMI izvajamo laboratorijsko diagnostiko okužb z virusom Zahodnega Nila, virusom denge in virusom čikungunje ter čez vse leto, ko so komarji v okolju aktivni, spremljamo prisotnost teh virusov v njihovih populacijah.
Več o širjenju bolezni, ki jih prenašajo komarji, tveganjih za Slovenijo ter o vlogi IMI pri diagnostiki in spremljanju teh okužb v podcastu Frekvenca X (21.10.2026) pojasnjuje vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz (WHO), doc. dr. Miša Korva.
Vabljeni k poslušanju!
