Prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med. 1931-2022
redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specialistka medicinske mikrobiologije s parazitologijo, predstojnica Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, ustanoviteljica Sekcije za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, ustanoviteljica Podiplomskega izobraževanja za bolnišnične okužbe
Letos spomladi je umrla dolgoletna profesorica mikrobiologije prof. dr. Ana Zlata Dragaš. Njej v spomin in zahvalo naj v nekaj odstavkih opišem njeno poklicno pot.
Rodila se je 30. oktobra 1931 v Ljubljani in maturirala leta 1950. Študij medicine in prva leta njene poklicne poti so bili povezani s Hrvaško. Medicinsko fakulteto je zaključila v Zagrebu leta 1956. Specializacijo iz medicinske mikrobiologije in parazitologije je zaključila leta 1962 v Zagrebu. V Sloveniji je sprva delala na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer je bila vodja Laboratorija za diagnostiko črevesnih bolezni. Leta 1971 se je zaposlila na Medicinski fakulteti v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo. Delala je na Oddelku za črevesne bolezni in raziskave po Gramu negativnih bakterij. V tem obdobju je pripravljala doktorsko disertacijo z naslovom »Restrikcija in modifikacija fagov, povzročena z R plazmidi in možnosti variacije pri lizotipih Salmonella Thyphimurium« in jo zagovarjala leta 1973 na Medicinski fakulteti v Zagrebu.
Kot predavateljica in učiteljica je delovala na Medicinski fakulteti na Reki, v Zagrebu in v Ljubljani. V obdobju od 1987 do 1996 je bila predstojnica Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Bila je izjemno plodovita pri pisanju strokovnih in znanstvenih del. Samostojno in v soavtorstvu je uredila in pripravila več kot 30 učbenikov in zbornikov iz področja mikrobiologije in preprečevanja okužb v zdravstvu, ter objavila več kot 250 raziskovalnih in strokovnih člankov doma in v tujini. Bila je mentorica mnogim generacijam specializantov, magistrandov in doktorandov. Vodila je in sodelovala pri številnih raziskovalnih projektih, ki so se dotikali številnih področij mikrobiologije, epidemiologije, bolnišničnih okužb, etiologije paradontalnih bolezni, če omenim le najpomembnejša.
Bila je pedagoginja in uspešna organizatorica pouka. Pripravila je prenovljene programe specializacije iz klinične mikrobiologije, ki so bili leta 1990 potrjeni s strani Ministrstva za zdravje (MZ). Prepoznala je imunologijo kot pomembno, samostojno področje in bila pobudnica preimenovanja predmeta Medicinska mikrobiologija v predmet Medicinska mikrobiologija in imunologija. Zavzemala se je, da bi se pouk mikrobiologije in imunologije čim bolj povezal in dopolnjeval s študijem v višjih letnikih. Poleg mikrobiolologije v ožjem pomenu se je celotno poklicno pot ukvarjala tudi z nadzorovanjem in obvladovanjem okužb v zdravstvu. Da je bila vizionarka, se kaže z ustanovitvijo podiplomskega izobraževanja iz bolnišnične higiene za zdravnike, diplomirane medicinske sestre. Bila je članica Odbora direktorjev mednarodne zveze za nadzorovanje okužb – IFIC (1990–1998), članica izobraževalne skupine mednarodne zveze za nadzorovanje okužb, zunanja članica Komisije za bolnišnične infekcije UKC v Ljubljani, (1982-1992), članica republiške komisije za bolnišnične infekcije pri MZ. Tudi sicer je sodelovala v strokovnih odborih društev in sekcij. Med njimi naj omenim njeno sodelovanje v Evropskem društvu za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni (ECSMID).
Za svoja prizadevanja je prejela številne nagrade in priznanja za raziskovalno, pedagoško, strokovno in organizacijsko dejavnost, od katerih velja posebej poudariti:
- nagrado RS na področju šolstva za posebej uspešno vzgojno izobraževalno in organizacijsko delo ter avtorstvo učbenikov in učnih pripomočkov na področju visokega šolstva (1995)
- priznanje Mednarodne zveze za nadzorovanje okužb – IFIC, za pomemben prispevek in sodelovanje v tej organizaciji (1998)
- Plenčičevo odličje Slovenskega mikrobiološkega društva za osebni prispevek k razvoju mikrobiološke znanosti in stroke (1998)
Leta 1987 je na pobudo mikrobiologov iz vse Slovenije zasnovala Sekcijo za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe pri Slovenskem zdravniškem društvu in jo vodila do vključno leta 1999. Njen namen je bil povezovati zdravnike v bolnišnici z zdravniki in drugimi specialisti v laboratoriju.
Če se ozrem na njeno poklicno pot, lahko z gotovostjo trdim, da je v popolnosti izpolnila svoje poslanstvo. Po pripovedovanju nekaterih, ki so jo bolje poznali, je bila prof. Dragaševa umirjena, preudarna, delovna, izjemno bistra in širokega pogleda na svet. Svoje misli, ideje in znanje je rada širila med svoje sodelavce. Umrla je v častitljivi starosti, sadovi njenega dela pa ostajajo in so pomemben temelj za nadaljnji razvoj stroke, v katero je prof. dr. Ana Zlata Dragaš vložila ogromno svojega časa in delovanja. Ponosni smo nanjo in se je spominjamo z vsem spoštovanjem.
Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe
Izr. prof. dr. Tadeja Matos, dr. med.