Ciljni raziskovalni projekt (CRP)
Kratek opis projekta
Virusi in paraziti, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami ter bolezni, ki jih povzročajo so vselej obstajale v Evropi, vendar se je njihova razširjenost in pojavnost pokazala šele ob večjih izbruhih. V zadnjih nekaj letih smo priča širjenju porajajočih se mikroorganizmov tudi na povsem nova področja, kjer jih pred tem nismo poznali. Vzrok za vzpon porajajočih se mikroorganizmov je kompleksna mreža prepletajočih se dejavnikov, ki so posledica neprestanega spreminjanja okolja, podnebja ter povečane mobilnosti ljudi in živali. Zato je nujen enoten pristop k iskanju vzrokov in vzpostavitev občutljivih nadzornih sistemov.
Glede na obolevnost in smrtnost so komarji in peščene muhe najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi, saj skoraj polovici svetovnega prebivalstva grozi možnost okužbe s patogeni, ki jih le-ti prenašajo. Med porajajočimi se grožnjami tvorijo arbovirusi (virus Denga, virus Zika, virus rumene mrzlice, virus Zahodnega Nila, virus Chikungunya, virus Usutu, flebovirusi in virus Sindbis) in nekateri paraziti (lišmanija, plazmodiji…) edinstveno skupino patogenov. V Sloveniji so bile raziskave na avtohtonih in tujerodnih invazivnih vrstah komarjev kot prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov v preteklosti večinoma prezrte. Redke raziskave, ki so bile opravljene do sedaj, so bile usmerjene le v preučevanje razširjenosti in sezonske aktivnosti tujerodnih vrst komarjev, medtem ko avtohtonih vrst niso zajemale. Zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki se pojavljajo pri nas. Podobno je tudi pri peščenih muhah, ki so pomembni prenašalci lišmanije in flebovirusov na širšem območju Sredozemlja.
V okviru projekta bomo vzpostavili standardizirane postopke monitoringa komarjev in peščenih muh. Prenašalce bomo vzorčili na več lokacijah, vsa tri leta trajanja projekta ter jih določili do vrste natančno. Z vrhunskimi molekularnimi metodami bomo ugotavljali pogostost medicinsko pomembnih patogenov v vzorcih prenašalcev. Podatki o prisotnosti in odsotnosti ter razširjenosti prenašalcev in patogenih mikroorganizmov, ki jih prenašajo bodo skupaj z okolijskimi podatki osnova za izdelavo ocene tveganja za vnos porajajočih se mikroorganizmov in vpliv na javno zdravje v Sloveniji. Predlagana raziskava bo pomembno prispevala tako k pregledu obstoječega stanja, kot tudi k nadzoru nad širjenjem morebitnih porajajočih se mikroorganizmov v slovenski prostor ter prispevala pomembne podatke o razširjenosti in sledenju gostote populacij preučevanih prenašalcev. Rezultati predlagane raziskave bodo dali oceno o razširjenosti avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev in peščenih muh v Sloveniji ter prve podatke o prevalenci patogenih mikroorganizmov, ki bodo osnova za nadaljnjo kontinuirano spremljanje prenašalcev in porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji. Vzpostavili bomo sistem zgodnjega opozarjanja ob pojavu novih porajajočih se patogenov v Sloveniji. Zbrani podatki ne bodo koristni le za slovenske strokovnjake za javno zdravje, ampak tudi za ostale evropske države, saj je v vsaki državi potreben stalen nadzor in spremljanje okolijskih ali ekoloških sprememb, ki bi lahko privedle do pojava in obstanka prenašalcev ali patogenov tudi v bolj severnih zemljepisnih širinah.
Virusi in paraziti, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami ter bolezni, ki jih povzročajo so vselej obstajale v Evropi, vendar se je njihova razširjenost in pojavnost pokazala šele ob večjih izbruhih. V zadnjih nekaj letih smo priča širjenju porajajočih se mikroorganizmov tudi na povsem nova področja, kjer jih pred tem nismo poznali. Vzrok za vzpon porajajočih se mikroorganizmov je kompleksna mreža prepletajočih se dejavnikov, ki so posledica neprestanega spreminjanja okolja, podnebja ter povečane mobilnosti ljudi in živali. Zato je nujen enoten pristop k iskanju vzrokov in vzpostavitev občutljivih nadzornih sistemov.Glede na obolevnost in smrtnost so komarji in peščene muhe najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi, saj skoraj polovici svetovnega prebivalstva grozi možnost okužbe s patogeni, ki jih le-ti prenašajo. Med porajajočimi se grožnjami tvorijo arbovirusi (virus Denga, virus Zika, virus rumene mrzlice, virus Zahodnega Nila, virus Chikungunya, virus Usutu, flebovirusi in virus Sindbis) in nekateri paraziti (lišmanija, plazmodiji…) edinstveno skupino patogenov. V Sloveniji so bile raziskave na avtohtonih in tujerodnih invazivnih vrstah komarjev kot prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov v preteklosti večinoma prezrte. Redke raziskave, ki so bile opravljene do sedaj, so bile usmerjene le v preučevanje razširjenosti in sezonske aktivnosti tujerodnih vrst komarjev, medtem ko avtohtonih vrst niso zajemale. Zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki se pojavljajo pri nas. Podobno je tudi pri peščenih muhah, ki so pomembni prenašalci lišmanije in flebovirusov na širšem območju Sredozemlja.V okviru projekta bomo vzpostavili standardizirane postopke monitoringa komarjev in peščenih muh. Prenašalce bomo vzorčili na več lokacijah, vsa tri leta trajanja projekta ter jih določili do vrste natančno. Z vrhunskimi molekularnimi metodami bomo ugotavljali pogostost medicinsko pomembnih patogenov v vzorcih prenašalcev. Podatki o prisotnosti in odsotnosti ter razširjenosti prenašalcev in patogenih mikroorganizmov, ki jih prenašajo bodo skupaj z okolijskimi podatki osnova za izdelavo ocene tveganja za vnos porajajočih se mikroorganizmov in vpliv na javno zdravje v Sloveniji. Predlagana raziskava bo pomembno prispevala tako k pregledu obstoječega stanja, kot tudi k nadzoru nad širjenjem morebitnih porajajočih se mikroorganizmov v slovenski prostor ter prispevala pomembne podatke o razširjenosti in sledenju gostote populacij preučevanih prenašalcev. Rezultati predlagane raziskave bodo dali oceno o razširjenosti avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev in peščenih muh v Sloveniji ter prve podatke o prevalenci patogenih mikroorganizmov, ki bodo osnova za nadaljnjo kontinuirano spremljanje prenašalcev in porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji. Vzpostavili bomo sistem zgodnjega opozarjanja ob pojavu novih porajajočih se patogenov v Sloveniji. Zbrani podatki ne bodo koristni le za slovenske strokovnjake za javno zdravje, ampak tudi za ostale evropske države, saj je v vsaki državi potreben stalen nadzor in spremljanje okolijskih ali ekoloških sprememb, ki bi lahko privedle do pojava in obstanka prenašalcev ali patogenov tudi v bolj severnih zemljepisnih širinah.