Slika: Klopno prenosljivi patogeni po pogostnosti bolezni pri ljudeh (Avtorica: Nataša Knap, slika ustvarjena z orodjem Microsoft Copilot).
Raziskovalna skupina Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je skupaj s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana odkrila pomembno povezavo med okužbo z bakterijo Spiroplasma ixodetis in akutno vročinsko boleznijo brez lokalizacije pri odraslih. Odkritje pomembno dopolnjuje dosedanje poznavanje bolezni, ki jih prenašajo klopi.
Rezultati so bili objavljeni v ugledni mednarodni reviji Journal of Infection v članku Emerging human pathogen: Identifying Spiroplasma ixodetis as a frequent cause of unlocalised febrile illness.
OBJAVE:
Ko običajna diagnostika ne najde odgovora
V doktorsko raziskavo so vključili 209 bolnikov z akutnim vročinskim stanjem brez jasne lokalizacije okužbe. Pri iskanju povzročiteljev so uporabili metagenomsko sekvenciranje, sodobno metodo, ki omogoča analizo genetskega materiala mikroorganizmov neposredno v vzorcu. Njena posebna prednost je, da raziskovalcem ni treba vnaprej določiti, katerega povzročitelja iščejo, zato lahko odkrijejo tudi mikroorganizme, na katere pri običajni diagnostiki ne bi pomislili.
Prav ta pristop je pripeljal do nepričakovanega odkritja – bakterije Spiroplasma ixodetis.
Od nepričakovanega odkritja do potrditve
V začetni skupini je bila bakterijska DNK potrjena pri 7,2 % bolnikov. Raziskovalci so nato razvili nov, specifičen PCR v realnem času in ga preizkusili pri dodatni, bolj ciljni skupini bolnikov, pri katerih so dokazali bakterijsko DNK pri 35,2 %. Skupno so okužbo potrdili pri 60 bolnikih. Dodatno so rezultate potrdili z neposrednim sekvenciranjem genov 16S in 23S rRNA, s čimer so podprli ugotovitev, da je S. ixodetis povezana z opaženimi vročinskimi stanji. Vsi potrjeni primeri so se pojavili med aprilom in oktobrom, 57 % bolnikov pa je navedlo nedavni vbod klopa.
Klinična slika je bila pri bolnikih precej enotna in je vključevala predvsem vročino, glavobol, spremembe krvne slike ter povišane vrednosti jetrnih encimov. Večina bolnikov vključenih v raziskavo, je imela ugoden izid, 15 % pa jih je bilo hospitaliziranih.
Slika: Shematski prikaz poteka in glavnih ugotovitev raziskave (Avtorja: Alen Suljič in Nataša Knap).
Opisana raziskava predstavlja prvo sistematično povezavo okužbe s S. ixodetis z nejasnim vročinskim stanjem pri odraslih. Ker gre v tem pogledu za na novo prepoznano bolezen, raziskovalci predlagajo poimenovanje »humana spiroplazmoza«. Do zdaj je bila okužba s to bakterijo pri človeku znana predvsem v povezavi s prirojenimi vnetnimi kataraktami pri novorojenčkih oziroma z redkimi primeri sistemskih okužb.
Nov košček v kompleksni sliki klopnih zoonoz
Odkritje S. ixodetis pomembno dopolnjuje poznavanje povzročiteljev, povezanih s klopi. Na IMI poleg dobro poznanih povzročiteljev vse bolje diagnosticiramo manj znane povzročitelje okužb pri ljudeh kot so na primer Borrelia miyamotoi, Neoehrlichia mikurensis in zdaj tudi Spiroplasma ixodetis.
Raziskava hkrati kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne molekularne metode pri odkrivanju povzročiteljev, ki bi sicer lahko ostali neprepoznani.
Kot poudarjajo raziskovalci, je pri preučevanju novih okužb pomembno tudi spremljanje sprememb v okolju, populacij klopov in njihovih gostiteljev. Podnebne spremembe, spremembe življenjskih okolij in pogostejši stiki ljudi s prenašalci lahko vplivajo na dinamiko pojavljanja različnih povzročiteljev.
Raziskave se nadaljujejo
Čeprav rezultati kažejo, da je S. ixodetis lahko pomemben povzročitelj akutne vročinske bolezni pri odraslih, še ne omogočajo ocene pogostosti okužbe v splošni populaciji.
Za boljše razumevanje bolezni bodo potrebne nadaljnje raziskave, predvsem o razširjenosti okužbe, načinu prenosa, vlogi klopov, morebitnih živalskih gostiteljev ter možnostih zdravljenja.
Raziskovalna skupina je že naredila pomemben korak z razvojem specifičnega PCR-testa v realnem času. Nadaljnji cilj je razvoj serološke diagnostike, ki bi omogočila še širše raziskovanje okužbe in njenega pomena za zdravje ljudi.
Ponosni na naše raziskovalce
Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo smo ponosni na našo raziskovalno skupino, ki s svojim znanjem, predanostjo in vrhunskim raziskovalnim delom pomembno prispevajo k razumevanju novih povzročiteljev okužb in razvoju sodobne mikrobiološke diagnostike.
Njihovo delo je pomemben primer, kako lahko povezovanje naprednih laboratorijskih metod, kliničnega znanja in raziskovalne odličnosti pripelje do odkritij, ki spreminjajo razumevanje bolezni.
O raziskavi in raziskovalnem delu na IMI je doc. dr. Miša Korva spregovorila tudi v intervjuju, ki ga lahko preberete v oktobrski številki revije ISIS (2026).