Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.

Strokovna dejavnost

• vodja Laboratorija za celično imunologijo (CEL) in oddelka za imunologijo
• predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
• član strokovnega kolegija Inštituta
• član slovenske skupine za primarne imunske pomanjkljivosti
• član in podpredsednik skupine za cepiva pri IVZ RS

Pedagoška dejavnost

• učitelj, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo
• predavatelj imunoloških vsebin na dodiplomskih in podiplomskih predmetih Medicinske fakultete, Biotehniške fakultete in Fakultete za farmacijo

Raziskovalna dejavnost

• šifra raziskovalca: 10337

Bibliografija

• COBISS
• ORCID
• PubMed

Kratek življenjepis

Prof. dr. sc. Alojz Ihan, dr. med., je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, ki organizira in izvaja pouk za več kot 30 študijskih predmetov na Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za farmacijo in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na podiplomskem pouku Biomedicina. Prof. dr. Ihan je tudi vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki je osrednja slovenska diagnostična, znanstvena in pedagoška ustanova s področja mikrobiologije in imunologije.

Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je začel delati na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1991 in 1992 je delal na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi (INRC). Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo »Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku«. Leta 1994 je raziskovalno gostoval na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi, ZDA. Od leta 1997 je specialist klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil izvoljen leta 2006.

Strokovno in raziskovalno se ukvarja predvsem z diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, ki jo Oddelek za imunologijo opravlja v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Drugo področje delovanja je priprava gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za namen protitumorske terapije, ki poteka v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana.

Prof. dr. Ihan je glavni mentor za specializacijo iz klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), član komisije za strokovni nadzor za področje klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), podpredsednik razširjenega strokovnega kolegija za mikrobiologijo in imunologijo (RSK) Ministrstva za zdravje RS, ki je glavni strokovni organ v RS za področje mikrobiologije in imunologije. Deluje tudi kot član in podpredsednik Komisije za cepiva pri Inštitutu za varovanje zdravja RS in direktor Inštituta za strokovno dejavnost in razvoj pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je tudi glavni urednik zdravniške revije Isis.

Bibliografija prof. dr. Ihana obsega več kot 1500 enot (Cobiss), od tega nad 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih citira Science Citation Index (SCI), in 51 knjig, med katerimi je 18 univerzitetnih učbenikov, ostalo pa so predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in njihovi prevodi v druge jezike. Bil je mentor pri desetih doktorskih nalogah in pri 22 diplomskih nalogah.

Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Aleph. Literarno delo Alojza Ihana obsega šest zbirk poezije: Srebrnik (Ljubljana: Književna mladina Slovenije, 1985), Igralci pokra (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989), Pesmi (Ljubljana: Emonica, 1989), Ritem (Celovec: Wieser, 1993), Južno dekle (Ljubljana: Mihelač, 1995) in Salsa (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003). Objavil je štiri romane: Hiša (Emonica, 1997), Romanje za dva … in psa (Ljubljana: Študentska založba, 1998), Hvalnica rešnjemu telesu (Cankarjeva založba, 2011), Karantena (Ljubljana: Beletrina, 2022) in pet knjig esejev: Platon pri zobozdravniku (Cankarjeva založba, 1997), Deset božjih zapovedi (Študentska založba, 2000), Državljanski eseji (Študentska založba, 2012), Čas nesmrtnosti (Beletrina, 2016) in Skupinska slika z epidemijo (Beletrina, 2022). Je tudi avtor zelo branih in v več jezikov prevedenih poljudnoznanstvenih knjig Imunski sistem in odpornost (Mladinska knjiga, 2000) in Do odpornosti z glavo (Mladinska knjiga, 2003). Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1986). Slovenska znanstvena fundacija ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021.