Raziskovalna dejavnost

Ciljni raziskovalni projekt (CRP).

Cilj te naloge projekta je usmerjen v pridobitev podatkov, ki bodo imeli neposreden vpliv na obravnavo bolnikov, dokazovanje okužbe pri le-teh, izbiro pravilnih kužnin za dokazovanje virusne okužbe in preprečevanje širjenja okužbe.

Ciljni raziskovalni projekt (CRP)

Mikroalge predstavljajo dober vir hranil in bioaktivnih spojin in tako lahko prispevajo k zdravju ljudi. Trenutno se mikroalge na slovenskem tržišču pojavljajo v obliki prehranskh dopolnil (tablete, kapsule in tekočine). Njihova učinkovitost in izvor sta v splošnem neznana, kajti za prehranska dopolnila ne veljajo strogi predpisi kot za zdravila ali živila. Zato je zelo pomembno redno spremljanje takšnih izdelkov, ki so na voljo na tržišču.

Bolniki z lymsko boreliozo (LB) imajo številne bolezenske znake, ki se razlikujejo po resnosti in trajanju, ter nekatere zaplete, ki so lahko prisotni tudi po zdravljenju z antibiotiki. Največji klinični izziv pri LB so huda bolezen, kronična okužba in zapleti po zdravljenju, vendar osnovnih vzrokov zanje ne razumemo dobro.

Projekt IMPACT, ki ga je EFSA finančno podprla, bo s standardizacijo molekularnih metod na osnovi modelnega organizma, t. j. praživali iz rodu Cryptosporidium, in modelne podlage oz. matrike, t. j. za konzumiranje pripravljene solate, močno prispeval k približevanju zgoraj omenjenemu cilju.

EURO-FBP z interdisciplinarnim OneHealth pristopom teži h koordinaciji raziskav in poenotenju diagnostičnih metod ter cenovno sprejemljivih kontrolnih orodij za nadzor nad okužbami, ki jih povzročajo s hrano prenosljivi paraziti, sledi globalnim trendom pojavljanja teh okužb ter opredeljuje najpomembnejše za posamezno geografsko področje.

CHAIN je bil obsežni integracijski projekt, katerega cilj je bil učinkovit boj proti znanim in novim odpornim različicam HIV, s posebnim poudarkom na Vzhodni Evropi in močno prizadetih območjih Afrike. V projekt je bila vključena evropska mreža strokovnjakov na področju spremljanja odpornosti HIV, ki so v sklopu obsežnega projekta zasnovali različna orodja in pridobili nova znanja, ki bodo raziskovalcem in zdravnikom tudi v bodoče pomagali v boju proti odpornosti HIV na zdravila.

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je najpogostejša endokrinološka bolezen v reproduktivnem obdobju, ki jo spremljajo različno izražene reproduktivne in metabolne motnje. Namen projekta je z analizo transkriptoma endometrija pridobljenega v času vgnezditvenega okna ugotoviti, ali obstajajo bio-označevalci, ki bi napovedali uspešno vgnezditev zarodka v postopkih ZTO.

V preteklih letih je bilo objavljenih več študij, ki so dokazale učinkovitost HPV testiranja na visokorizične genotipe v okviru primarnega presejalnega programa za raka materničnega vratu. V raziskavo spremljanja okužb s HPV v priložnostnem vzorcu žensk starih 20 do 64 let v obdobju 2009–2010 smo vključili 4.500 žensk. Cilj drugega kroga raziskave je bil, s presejalnim testiranjem žensk, ki so sodelovale v prvem krogu raziskave (2009/2010) preveriti, kakšno napovedno vrednost ima izhodiščni rezultat citologije in testa HPV po treh letih.

Metilacijska stopnja treh molekularnih markerjev (CADM1, MAL in miR124-2) naraste proporcionalno glede na stopnjo predrakavih sprememb materničnem vratu. PreCursor-M združuje te markerje v panelni PCR. Namen projekta VALID-SCREEN je bil klinično validirati PreCursor-M na petih različnih skupinah kliničnih vzorcev v štirih državah EU, kot dopolnitev presejanja za hrHPV DNA v sklopu primarnega presejanja raka na materničnem vratu.

Na področju preprečevanja HPV- bolezni je bil do sedaj že dosežen pomemben napredek z razvojem in uvedbo cepljenja proti HPV in uvedbo presejalnega testiranja. V okviru projekta CoheaHr se je izvedla primerjava (stroškovne) učinkovitosti različnih evropskih strategij preprečevanja HPV okužbe. Cilj je bil vzpostaviti zanesljivo in primerljivo bazo dokazov (stroškovne) učinkovitosti teh strategij, ki se izvajajo v okviru politike posameznih držav na področja preprečevanju HPV okužb.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo sodeluje pri raziskavi epidemiološkega spremljanja okužb s HCV, ki poteka v okviru naloge »Spremljanje, preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV, SPO in virusnih hepatitisov (HEP)«, ki jo koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje. V letu 2021 je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na označevalce okužbe s HCV nevezano anonimno testiral vzorce serumov nosečnic zbranih v letu 2019 za namen epidemiološkega spremljanja spreminjanja prevalence okuženih s HIV v številnih laboratorijih po Sloveniji.

V Sloveniji je prevalenca HIV nizka, nesorazmerno visoko pa je število okužb med moškimi, ki majo spolne odnose z moškimi (MSM). Program Odziv na HIV je nastal kot odgovor na epidemijo HIV med MSM v Sloveniji. Izvaja ga DIC Legebitra v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Sofinancirata ga Ministrstvo za zdravje RS in Mestna občina Ljubljana.

Med najučinkovitejše prenašalce porajajočih se patogenov uvrščamo različne vrste komarjev in peščenih muh. V okviru projekta bomo vzpostavili sistem nadzora, tako nad prenašalci kot tudi patogeni, ter vpeljali sodobne, občutljive diagnostične metode, ki so osnova za ugotavljanje pogostosti avtohtonih in vnesenih se nalezljivih bolezni ter prvi korak k izdelavi napovednih zemljevidov in s tem ocene tveganja za vnos in izbruh porajajočih se patogenov v Sloveniji.

Glavni namen projekta je, da bi izkoristili vzorce, zbrane med trenutno epidemijo virusa Ebole v Zahodni Afriki, in s sodobno, state-of-the-art metodologijo prišli do pomembnih spoznanj o celičnem in protitelesnem imunskem odzivu po okužbi z virusom Ebole, sproščanju citokinov in kemokinov v različnih fazah bolezni, razvoju mutacij in virulence virusa ter prenos virusa med bolniki.

Številni virusni izbruhi v zadnjih letih so spodbudili ustanovitev Evropske mreže za diagnostiko uvoženih virusnih bolezni (ENIVD). Po številnih sestankih so univerzitetni klinični centri, državni zdravstveni oddelki in bolnišnice iz celotne Evrope postavili mrežo in se odločili sodelovati.

Noronet je neformalna mreža znanstvenikov v javnih zdravstvenih zavodov ali univerzah, ki si delijo virološke, epidemiološke in molekularne podatke o norovirusih.

Evropska mreža za teniozo/cisticerkozo teži k izgradnji močnega in širokega multidisciplinarnega strokovno-znanstvenega sodelovanja, s katerim želi poglobiti znanje in razumevanje cisticerkoze in tenioze, bolezni, ki ju povzročata svinjska trakulja Taenia solium in goveja trakulja Taenia saginata.

Multilateralni projekt med Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Projekt podpira sodelovanje med raziskovalci treh držav na področju lymske borelioze.

Namen projekta je opredeliti zdravstvena tveganja in delovne obremenitve (glede na lastnosti posameznika in njegovega delovnega mesta), ki povzročijo negativne učinke za zdravje in  kvaliteto opravljanja dela pri zdravnikih z izrazitim časovnim preseganjem delovnih obremenitev in zaposlitvijo na več delovnih mestih.